Relief in hidrografija

Povprečna nadmorska višina Savskega bazena je približno 545 m.n.v. in se giblje med 2.864 m.n.v. na Triglavu, v Julijskih Alpah v Sloveniji, in 70 m.n.v. ob izlivu reke Save v Beogradu v Srbiji. Visoke gore, Alpe in Dinaridi, prevladujejo v Sloveniji, v južnem delu Hrvaške, v Bosni in Hercegovini ter na posebno strmih območjih v Črni gori in severni Albaniji, kjer povprečna nadmorska višina presega 2.000 metrov, ponekod pa tudi 2.500 m.n.v. (Bobotov Kuk, Durmitor). Precejšen del porečja pokrivajo gozdovi, za severni del Panonske nižine pa so značilna rodovitna kmetijska zemljišča.

Reko Savo tvorita dva gorska vodotoka: Sava Dolinka (levi pritok) in Sava Bohinjka (desni pritok). V dolžini 945 km (skupaj z njenim daljšim pritokom, Savo Dolinko, je dolga 990 km) teče reka Sava v smeri SZ-JV skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in deloma tvori mejo med Slovenijo in Hrvaško, Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter med Bosno in Hercegovino in Srbijo.

Tok reke Save lahko razdelimo na 3 odseke:
  • Zgornja Sava, od sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke do sotočja reke Rugvice (km 658, merjeno od ustja reke Save), obsega gorsko-hriboviti relief;
  • Srednja Sava, od Rugvice in sotočja reke Drine (km 178), je nižinski, aluvialni del, za katerega so značilne široke poplavne ravnice in ustja številnih pritokov;
  • Spodnja Sava, dolvodno od ustja reke Drine, je aluvialni del, brez pomembnejših pritokov. Najnižji del toka reke Save v dolžini 100 km je pod vplivom reke Donave.
Skupna značilnost večine desnih pritokov reke Save je njihov hudourniški značaj, zlasti v zgornjih odsekih, medtem ko so za leve pritoke (razen v Sloveniji), ki tečejo po ravnicah in v nižjem hribovju Panonske nižine, značilni manjši in vijugasti vodotoki, z manjšimi padci in nižjo hitrostjo.