Po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja je reka Sava, ki je bila v Jugoslaviji največja državna reka, postala mednarodna reka s priznano važnim pomenom.

Ustanovitev Pakta stabilnosti za jugo-vzhodno Evropo je pomenila trdno podlago za aktivno sodelovanje vseh deležnikov v regiji in je odprla pot k oblikovanju novega pristopa k upravljanju z vodnimi viri v porečju.

Ob podpori Pakta stabilnosti za jugo-vzhodno Evropo so štiri obrežne države v Savskem bazenu, Republika Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Federalna republika Jugoslavija (kasneje Srbija in Črna gora), ter Republika Slovenija, začele s sodelovanjem, katerega rezultat je bil podpis “Pisma o nameri” o pričetku skupnih dejavnosti v zvezi reko Savo in njenimi pritoki.

Osnovna ideja Savske pobude, ki jo je vsebovalo “Pismo o nameri”, je bila uporaba, zaščita in nadzor vodnih virov v Savskem bazenu na način, ki bi omogočal “boljše življenjske pogoje in bi dvignil standard prebivalstva v regiji”, ter iskanje ustreznega institucionalnega okvirja, da bi povečali stopnjo sodelovanja.

Ob prepoznavanju velikih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb, ki so se dogajale v regiji, ter s sprejetjem ideje o sodelovanju pri trajnostnem razvoju, uporabi, zaščiti in upravljanju vodnih virov v Savskem bazenu, so države Savskega bazena sprejele izziv in sklenile Okvirni sporazum o Savskem bazenu (FASRB).

Pogajanja so potekala hitro in končno besedilo je bilo usklajeno in zaključeno v istem letu kot je bila dana pobuda zanj, kar je predstavljalo pomemben dosežek v mednarodnih okvirjih. Rezultat tega postopka je Okvirni sporazum o savskem bazenu (FASRB) – edinstveni mednarodni sporazum, ki vključuje vse vidike upravljanja z vodnimi viri in ustanavlja (skupno) Mednarodno komisijo za Savski bazen (ISRBC) za izvajanje FASRB s pravnim statusom mednarodne organizacije.

Po podpisu FASRB, 3. decembra 2002 v Kranjski Gori (Slovenija), je znatno količino dela opravila Začasna Savska komisija – začasni skupni organ, ki je bil ustanovljen na konferenci zainteresiranih pogodbenic Savske pobude, ki je potekala 12. marca 2003, v organizaciji Direktorja SP delovnega omizja v Bruslju. Začasna Savska komisija je bila ustanovljena z namenom, da bi pripravila vse potrebno za ustanovitev stalne Komisije ob pričetku veljavnosti FASRB.

V prihodnjih letih so vse pogodbenice ratificirale FASRB, tako da je vstopil v veljavo 29. decembra 2004. Prvo ustavno zasedanje Savske komisije je potekalo 27. junija 2005. Januarja 2006 je stalni sekretariat Savske komisije pričel z delom.

• Savska pobuda
–      Začetek pobude:                                                   junij 2001
–      Podpis Pisma o nameri o sodedovanju:         29. november 2001
–      Podpis FASRB:                                                     Kranjska Gora, 3. dec. 2002
–      Ustanovitev začasne SC:                                    Brussels, 12. marec 2003
–      Ratificiranje FASRB:                                            29. december 2004
–      Ustanovitev SC:                                                    Zagreb, 27-29. junij 2005
–      Ustanovitev sekretariata:                                    Zagreb, 9. januar 2006