ENG
SLO
HRV
BIH
SRBObvladovanje poplav
Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, nekatere človeške dejavnosti in podnebne spremembe pa poleg tega prispevajo k povečanju verjetnosti pojava poplav in njihovih škodljivih učinkov. Trajnostno obvladovanje poplav je torej osnova za odločanje na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Države v Savskem bazenu imajo dolgoletno tradicijo sodelovanja pri obvladovanju poplav. Pogodbenice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (FASRB) so z namenom krepitve sodelovanja, izvajanja skupno dogovorjenih dejavnosti in zagotavljanja predpogojev za trajnostno obvladovanje poplav v Savskem bazenu pripravile Protokol o varstvu pred poplavami k FASRB (Protokol). Protokol poudarja potrebo po zmanjševanju škodljivih posledic poplav na življenje in zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino, gospodarske dejavnosti in infrastrukturo v porečju ter zagotavlja trdno pravno podlago za izvajanje vseh dejavnosti, o katerih so se dogovorile savske države preko skupne platforme – Mednarodne komisije za Savski bazen (Savske komisije).
Države v Savskem bazenu imajo dolgoletno tradicijo sodelovanja pri obvladovanju poplav. Pogodbenice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (FASRB) so z namenom krepitve sodelovanja, izvajanja skupno dogovorjenih dejavnosti in zagotavljanja predpogojev za trajnostno obvladovanje poplav v Savskem bazenu pripravile Protokol o varstvu pred poplavami k FASRB (Protokol). Protokol poudarja potrebo po zmanjševanju škodljivih posledic poplav na življenje in zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino, gospodarske dejavnosti in infrastrukturo v porečju ter zagotavlja trdno pravno podlago za izvajanje vseh dejavnosti, o katerih so se dogovorile savske države preko skupne platforme – Mednarodne komisije za Savski bazen (Savske komisije).
Poplave v Savskem bazenu se običajno pojavijo spomladi, po taljenju snega, in jeseni, po obilnih padavinah. Na pojav in značilnosti poplav v Savskem bazenu vplivajo:
Prve zabeležene poplave v Savskem bazenu so bile leta 1550 v Sloveniji. V 18. stoletju so bile v Sloveniji zabeležene tri poplave: v letih 1704, 1707 in 1772. V obdobju 20. - 21. stoletja je bila vsakih deset let zabeležena vsaj ena poplava, medtem ko so bile v obdobju od leta 1994 do leta 2004 večje poplave v porečju zabeležene vsako leto.
Katastrofalne poplave v Savskem bazenu so maja 2014 v Bosni in Hercegovini terjale 79 življenj in povzročile veliko materialno škodo, za okoli 2,04 milijarde evrov, v Srbiji za 1,5 milijarde evrov in na Hrvaškem za 300 milijonov evrov.
- značilnosti in oblika porečja
- sezonska porazdelitev padavin
- stanje nivoja podzemne vode, ki vpliva na infiltracijo rečne vode,
- razlitja voda v naravne poplave in
- obstoj in delovanje protipoplavnih sistemov.
Prve zabeležene poplave v Savskem bazenu so bile leta 1550 v Sloveniji. V 18. stoletju so bile v Sloveniji zabeležene tri poplave: v letih 1704, 1707 in 1772. V obdobju 20. - 21. stoletja je bila vsakih deset let zabeležena vsaj ena poplava, medtem ko so bile v obdobju od leta 1994 do leta 2004 večje poplave v porečju zabeležene vsako leto.
Katastrofalne poplave v Savskem bazenu so maja 2014 v Bosni in Hercegovini terjale 79 življenj in povzročile veliko materialno škodo, za okoli 2,04 milijarde evrov, v Srbiji za 1,5 milijarde evrov in na Hrvaškem za 300 milijonov evrov.
Skupna površina potencialnih poplavnih območij je okoli 18.850 km2, s približno 4,4 milijona prebivalcev. Po CORINE 2012 je 10.600 km2 kmetijskih zemljišč, okoli 6.900 km2 gozdov in polnaravnih območij, približno 1.000 km2 umetnih površin, preostalih 350 km2 pa predstavljajo mokrišča in vodna območja. Na podlagi razpoložljivih podatkov je bilo za Savsko porečje pomembnih 251 potencialnih poplavnih območij s skupno površino 5.659,29 km2, kar predstavlja 5,8 % celotnega porečja in 30,1 % celotne površine vseh analiziranih potencialnih poplavnih območij.
